RAVNI VISOKOŠOLSKE IZOBRAZBE

Ravni visokošolske izobrazbe

  1. V katero raven izobrazbe spadajo višješolski programi pred 1.1.1994 in v katero novejši višješolski programi, pa tudi kateri od teh programov nedvomno spada v 1. bolonjsko stopnjo. Kolikor mi je poznano novejše višješolsko izobraževanje menim, da bi morale ravni izobraževanja ločevati med starimi in novimi višješolskimi programi, ker so praktično neprimerljivi in ne bi bilo prav, da bi bili uvrščeni v enako raven izobrazbe.

    Vaša izobrazba se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja, ki jo je vlada sprejela 26. aprila 2006, umešča v raven 6/1, enako kot novi višješolski strokovni programi. Shematsko so ravni izobrazbe in primerljivost med novimi (»bolonjskimi«) in starimi (dosedanjimi) študijskimi programi prikazane v tabeli:

 

 

RAVNI IZOBRAZBE PO DOSEDANJIH PROGRAMIH

RAVEN

RAVNI IZOBRAZBE PO NOVIH "BOLONJSKIH" PROGRAMIH

višješolski programi (do 1994)

6/1

 

 

višješolski strokovni programi

specializacija po višješolskih programih

6/2

visokošolski strokovni (1. bolonjska stopnja)

visokošolski strokovni programi

univerzitetni programi (1. bolonjska stopnja)

specializacija po visokošolskih strokovnih programih

7

magisteriji stroke (ZA imenom) (2. bolonjska st.)

univerzitetni programi

specializacija po univerzitetnih programih

8/1

 

 

magisteriji znanosti (PRED imenom)

doktorati znanosti (PRED imenom)

8/2

doktorati znanosti (PRED imenom) (3. bolonjska st.)



Ko pa gre za nadaljevanje izobraževanja, imate, če ste končali stari višješolski program, drugačen položaj, kot tisti, ki so končali novi višješolski program. Za vas večina fakultet ponuja nadaljevanje izobraževanja neposredno v 3. letniku visokošolskega strokovnega programa (za tiste, ki so končali novi višješolski strokovni program pa večinoma v 2. letniku). Pri tem fakultete same določajo, katere obveznosti morate še opraviti, da zaključite visokošolski strokovni program. V primeru, da boste izobraževanje nadaljevali na istem področju, boste morali za zaključek visokošolskega strokovnega programa najverjetneje izpolniti dosti manj obveznosti, kot če se boste vpisali na drugo študijsko področje. Koliko in katere študijske obveznosti (izpite) boste morali še opraviti, pa je odvisno od strokovne presoje fakultete, na katero se vpisujete. V nekaterih primerih je potrebno opraviti celoten 3. letnik, v nekaterih pa celo nobene dodatne obveznosti.

Šele v primeru, da bi se odločili opraviti obveznosti, ki vam jih bo naložila fakulteta in tako uspešno zaključili visokošolski strokovni študijski program, se bo vaša izobrazba uvrščala v raven 6/2 in bo po pridobljenem znanju, kompetencah in kvalifikacijah primerljiva s tisto, ki bi si jo pridobili, če bi zaključili visokošolski strokovni študijski program 1. bolonjske stopnje. Od tu imate nato več možnosti nadaljevanja izobraževanja – lahko se vpišete na specializacijo po visokošolskem strokovnem programu, na univerzitetni študijski program, ali pa neposredno na študijski program 2. bolonjske stopnje. V vseh treh primerih bi si pridobili izobrazbo, ki bi se umeščala na raven 7.

  1. Bojim se, da bodo spremembe Zakona o visokem šolstvu povzročile zmanjšanje plač ali celo odpuščanje tistih z visokošolsko strokovno izobrazbo, saj delajo na delovnih mestih, za katere je zahtevana 7. stopnja izobrazbe, Zakon pa to izobrazbo degradira na 6. stopnjo.

    Ugotavljamo, da izraz "stopnja izobrazbe", ki ga uporabljate, enačite s klasifikacijo Zavoda za zaposlovanje RS – "nazivi poklicne/strokovne izobrazbe".


    Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja ureja ravni izobrazbe (ne gre za isto klasifikacijo, kot jo uporablja Zavod za zaposlovanje), ki so bile določene v skladu s smernicami za pripravo nastajajočega Evropskega kvalifikacijskega ogrodja, za katerega je bilo dogovorjeno, da se za celotno visokošolsko izobraževanje predvidevajo tri ravni: 6., 7. in 8. Pri tem 6. raven ustreza prvi »bolonjski« stopnji, 7. raven drugi, 8. raven pa tretji »bolonjski« stopnji.


    Za lažje razumevanje novih ravni izobrazbe, naj omenimo, da predlagana sprememba Zakona o visokem šolstvu ter Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja direktno ne posegata v definiranje tarifnih razredov in drugih evidenc, povezanih z izobrazbo.


  2. Nasprotujem predlaganim spremembam v Zakonu o visokem šolstvu, zato, ker raven izobrazbe izenačuje višješolsko in visokošolsko strokovno izobrazbo. Raven izobrazbe, pridobljene po »študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe, sprejetih pred 1.1. 1994, in raven izobrazbe pridobljene po »študijskih programih za pridobitev visoke strokovne izobrazbe« novela zakona primerja s študijskimi programi prve stopnje v bolonjskem sistemu.

    Vaše sklepanje ni točno. Kot je določeno z zadnjim odstavkom 15. člena predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, je treba skupaj z njim upoštevati še Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Iz nje je razvidno, da se izobrazba diplomantov višješolskih študijskih programov razvršča na raven 6/1. To pomeni, da je posameznik opravil del obveznosti, predpisane za študijske programe prve stopnje. Izobrazba diplomantov visokošolskih strokovnih programov je razvrščena na raven 6/2 in pomeni enakovrednost z izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v celoti.

  3. Po izobrazbi sem ekonomist, po končani diplomi sem se smela podpisovati z oec. Sedanje izobraževanje prinaša diplomantom visokošolskega programa naziv dipl. ekon. Ali  smem  svojo dokončano izobrazbo sedaj tudi jaz tako  imenovati?

    Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih je v 21. členu za diplomante višješolskih študijskih programov, ki so bili nazadnje razpisani v študijskem letu 195/96, določil, da še naprej uporabljajo strokovne naslove, kakršne so si pridobili. To pomeni, da smete uporabljati strokovni naslov »ekonomistka«, okrajšano »ekon.« in ne tujejezično »oec.« Strokovni naslov »diplomirani ekonomist« oziroma »diplomirana ekonomistka«, okrajšano »dipl. ekon.« je bil v skladu z navedenim zakonom določen za diplomante visokošolskih strokovnih programov, vpeljanih v študijskih letih 1995/96 in pozneje.

    Tisti, ki si bodo visokošolsko strokovno izobrazbo pridobivali po novih, bolonjskih študijskih programih, pa si bodo v skladu z novim Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih pridobili strokovni naslov diplomirani … (VS).

  4. Izobražujem se po visokošolskem strokovnem programu. Na šoli so nam zagotavljali, da si bomo s tem pridobili izobrazbo 7/0. Ta novela bo pa nam bo izobrazbo degradirala.

    Za visokošolsko strokovno izobrazbo je v 15. členu Zakona novele Zakona o visokem šolstvu predvideno, da ustreza izobrazbi pridobljeni po študijskih programih prve stopnje v bolonjski strukturi. Pri taki razvrstitvi programov je bilo upoštevanih več meril: pogoji za vpis, trajanje študija oziroma obseg programov v kreditnih točkah (merjeno s sedaj uveljavljenim merskim sistemom, namreč ECTS), vsebina programov, prehodnost pri nadaljevanju študija, dosedanji strokovni naslovi.

    Kot pogoj za vpis v visokošolske strokovne programe je bila z zakonom poleg splošne mature določena tudi »poklicna matura«. Tipično uradno trajanje starih visokošolskih strokovnih programov je tri leta, merjeno v kreditnih točkah obsegajo 180 kreditnih točk, skupaj z diplomsko nalogo od 15 do 30 več. Tri do štiri leta ali 180 do 240 kreditnih točk naj bi trajali tudi novi študijski programi 1. stopnje. Tipična možnost za nadaljevanje študija za diplomante visokošolskih strokovnih programov je bila v študijskih programih za pridobitev specializacije ali v starih univerzitetnih študijskih programih. Z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih, sprejetim leta 1998, je bil za diplomante visokošolskih strokovnih programov določen tipičen strokovni naslov: »diplomirani ...«, za diplomante univerzitetnih študijskih programov pa »univerzitetni diplomirani ...«.

    Našteta merila so bila upoštevana tudi pri pripravi Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. To je prva slovenska klasifikacija in se zgleduje po predlogih dveh evropskih dokumentov – Evropskem ogrodju kvalifikacij in Ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora. Navedena dokumenta – predvidevata za celotno visokošolsko izobraževanje tri ravni: 6., 7. in 8. Te tri ravni so seveda povezane z dogovorom o tem, naj imajo visokošolski sistemi v državah EU in širše, v državah, podpisnicah bolonjske deklaracije, tri stopnje. 6. raven ustreza prvi bolonjski stopnji, 7. drugi, 8. pa tretji.

    Predlagano razvrstitev je torej treba primerjati z  razvrstitvijo, za kakršno se je opredelila EU, in ne z lestvico, ki je veljala v nekdanji SFRJ. Resnici na ljubo, Družbeni dogovor o enotnih temeljih za klasifikacijo poklicev in strokovne izobrazbe (Uradni list SFRJ, št. 29/1980) nobene od sprememb v šolskem in visokošolskem sistemu po osamosvojitvi Slovenije sploh ni vseboval. Tudi visokošolski strokovni programi v tem dogovoru niso bili omenjeni, saj so bili prvi uvedeni šele v študijskem letu 1995/96, drugi pa še pozneje. Zato tudi ni res, da bi bila visokošolska strokovna izobrazba kadarkoli »uradno« razporejena oziroma označena kot 7. stopnja.

    To pomeni, da diplomanti visokošolskih strokovnih programov niso in ne bodo »degradirani«, pač pa jim je zagotovljen enak položaj kot doslej, pa tudi enakopraven položaj z diplomanti takih programov iz drugih držav EU.

  5. Kakšno je razmerje med »starim« univerzitetnim študijskim programom in »novim« bolonjskim univerzitetnim študijskim programom? Ali je res, da bodo diplomanti s končanim triletnim bolonjskim univerzitetnim študijskim programom »več vredni« kot diplomanti starih univerzitetnih programov?

    V 15. členu novele Zakona o visokem šolstvu iz leta 2006 je zapisano, da raven izobrazbe, pridobljena po dosedanjih študijskih programih za pridobitev univerzitetne izobrazbe (sprejetih pred 11. 6. 2004) ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni po študijskih programih druge stopnje iz novega »bolonjskega« sistema. Informacije, po katerih naj bi bili diplomanti s končanim triletnim bolonjskim univerzitetnim študijskim programom »več vredni« kot diplomanti starih univerzitetnih programov, torej niso točne.

    Tako novela zakona kot sprejeta Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja se zgledujeta po predlogih dveh evropskih dokumentov – Evropskem ogrodju kvalifikacij in Ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora. Navedena dokumenta predvidevata za celotno visokošolsko izobraževanje tri ravni: 6., 7. in 8. Te tri ravni so seveda povezane z dogovorom o tem, naj imajo visokošolski sistemi v državah, podpisnicah bolonjske deklaracije, tri stopnje. 6. raven ustreza prvi bolonjski stopnji, 7. drugi, 8. pa tretji. Ob takem izhodišču je Slovenija pri postavljanju klasifikacijskega sistema ravnala podobno kot druge države iz tega prostora. Stare in nove visokošolske strokovne študijske programe je razvrstila v 6. raven, prav tako nove univerzitetne študijske programe 1. stopnje. Dosedanji univerzitetni programi so razvrščeni v 7. raven, skupaj s študijskimi programi 2. bolonjske stopnje, saj so z njimi primerljivi po:
    • trajanju in številu kreditnih točk, ki jim pripadajo. Študijski programi 2. stopnje v bolonjskem sistemu obsegajo skupaj s končanimi študijskimi programi 1. stopnje 300 kreditnih točk, z izjemami za regulirane poklice v EU, kjer je število kreditnih točk lahko še večje. Približno enako število kreditnih točk je bilo dodeljeno dosedanjim univerzitetnim študijskim programom, saj 4-letni programi skupaj z diplomo obsegajo najmanj 270 kreditnih točk, nekateri programi, ki trajajo dlje kot 4 leta, pa še več;
    • znanju, spretnostih in kompetencah, ki si jih posameznik pridobi s končanjem univerzitetnega programa. Te značilnosti namreč ustrezajo značilnostim, ki so v Ogrodju kvalifikacij evropskega visokošolskega prostora in v 33. členu veljavnega Zakona o visokem šolstvu opredeljene za študijske programe 2. bolonjske stopnje;
    • tipični možnosti za nadaljevanje študija: za diplomante starih univerzitetnih programov velja, da študij lahko nadaljujejo v programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma »enovitih doktorskih študijskih programih; prav tako diplomanti 2. bolonjske stopnje lahko nadaljujejo študij v programih tretje stopnje (doktorat znanosti) oziroma 8. ravni.

  6. Katera raven izobrazbe bo potrebna za opravljanje pravniškega državnega izpita?

    O tem je odločeno v predpisih s področja pravosodja. Novela Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 111/07) tako med drugim določa, da mora biti kandidat magister prava.
  7. Sem univerzitetni diplomirani …, kar naj bi po novem zakonu pomenilo, da ta izobrazba ustreza naslovu magister … Ali bom od pravnomočnosti tega zakona upravičen uporabljati naslov magister (npr. kemije)?

    Strokovni naslovi in njihova raba so urejeni v Zakonu o strokovnih in znanstvenih naslovih. V tem zakonu je za tiste, ki so si pridobili strokovni naslov pred njegovo uveljavitvijo, določeno, da še naprej uporabljajo takega, kakršnega so si pridobili. To pomeni, da bodo ti diplomanti še naprej lahko uporabljali strokovni naslov "univerzitetni diplomirani …", okrajšano "univ. dipl. …."

    Pač pa je z novelo Zakona o visokem šolstvu – njena razglasitev je zaradi pobude za naknadni zakonodajni referendum za zdaj zadržana – urejeno razmerje med ravnmi izobrazbe, pridobljenimi po študijskih programih, sprejetih pred 11. 6. 2004, in ravnmi izobrazbe, pridobljenimi po novih, t.i. bolonjskih študijskih programih. Za diplomante, ki so končali "stari" 4- do 6-letni univerzitetni študijski program, je določeno, da njihova izobrazba ustreza izobrazbi, pridobljeni po novih magistrskih študijskih programih, to je po programih druge stopnje.

    Če bo zakon uveljavljen, bo tem diplomantom zagotovljen enak položaj, kot ga bodo imeli diplomanti študijskih programov druge stopnje v novem sistemu, ne daje pa pravice do uporabe novega strokovnega naslova.

  8. V kratkem bom diplomirala po starem sistemu visokošolskega izobraževanja. Zanima me, ker 1. 1. 2007 stopijo v veljavo nove izenačitve naslovov, kakšen naslov bi dobila, če diplomiram novembra 2006 in kakšen naslov bi dobila, če diplomiram februarja 2007? Ali je kakšna razlika, glede na novi zakon, ki v vmesnem obdobju stopi v veljavo?

    Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih v 22. členu določa: »(1) Visokošolski zavodi diplomantom študijskih programov za pridobitev izobrazbe, sprejetih pred 11. junijem 2004, še naprej podeljujejo strokovne in znanstvene naslove, ki so bili skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list, RS, št. 83/03 – prečiščeno besedilo) določeni s študijskim programom in so objavljeni v Uradnih listih RS, št. 22/99, 33/99, 57/99, 10/00, 12/01, 47/02 in 50/05.
     (2) Visokošolski zavodi lahko strokovne in znanstvene naslove iz prejšnjega odstavka podeljujejo najpozneje do izteka študijskega leta 2015/2016.«

    To pomeni, da bo vaš strokovni naslov tak, kot je določen s študijskim programom, ne glede na to, ali boste diplomirali novembra letos ali februarja 2007. V začetku leta 2007 pa se bo začela uporabljati Uredba o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja ki celovito ureja razvrstitev izobraževanj v statistične ravni.

  9. Kje bi lahko dobila uradno informacijo o strokovnih naslovih v angleščini?

    Zakon o strokovnih in znanstvenih naslovih v 3. členu določa: »Strokovni in znanstveni naslovi ter nazivi strokovne izobrazbe po tem zakonu se ne prevajajo v tuje jezike.«

  10. Ali se bo po uveljavitvi novele Zakona o visokem šolstvu res mogoče po končani višji šoli vpisati v magistrski študijski program?

    Ne. Informacija ni resnična. Najprej moramo povedati, da je treba skupaj s 15. členom novele Zakona o visokem šolstvu, ki ga je Državni zbor sprejel 11. julija 2006, upoštevati še Uredbo o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja. Iz nje je razvidno, da se izobrazba diplomantov višješolskih študijskih programov razvršča na raven 6/1 in pomeni, da je posameznik opravil del obveznosti, predpisane za študijske programe prve bolonjske stopnje. Izobrazba diplomantov visokošolskih strokovnih programov je razvrščena na raven 6/2 in pomeni enakovrednost z izobrazbo, pridobljeno po študijskih programih prve stopnje v celoti. Poleg tega ima citirani zakon še 16. člen, v katerem so določena pravila za nadaljevanje študija. Visokošolski zavod bo moral pri tem upoštevati zakonska določila o pogojih za vpis in t. i. merila za prehode, ki jih okvirno določa Svet RS za visoko šolstvo. Po sedaj veljavnih merilih za diplomante višjega strokovnega izobraževanja velja:

    »Visokošolski zavod lahko odloči, da je mogoč prehod iz končanega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe v drugi letnik sorodnega študijskega programa za pridobitev visoke strokovne izobrazbe.
       
    Za prehod, opredeljen v prejšnjem odstavku, je treba imeti diplomo o končanem programu za pridobitev višje strokovne izobrazbe, poleg tega pa se upoštevajo:
    • izpolnjevanje pogojev za vpis v študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
    • povprečna ocena opravljenih obveznosti v višji strokovni šoli najmanj 8,
    • opredelitev diferencialnih izpitov in drugih študijskih obveznosti iz prvega letnika, ki jih mora študent opraviti, če želi napredovati ter diplomirati v programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe,
    • število razpoložljivih študijskih mest,
    • opredelitev izpitov in drugih obveznosti iz končanega programa za pridobitev višje strokovne izobrazbe (npr. praktično usposabljanje), ki se lahko priznajo.
    Natančnejši pogoji in merila za prehod se določijo v študijskem programu.«

  11. Za uveljavitev Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu, ki ga je Državni zbor sprejel 11. julija 2006, je vložena pobuda za naknadni zakonodajni referendum. Kaj bo glede stopenj izobrazbe pomenilo, če bo na referendumu odločeno, da se novela zakona ne uveljavi?

    Če novela Zakona o visokem šolstvu ne bo uveljavljena, bo to glede stopenj izobrazbe pomenilo, da bo še naprej veljala prehodna določba iz veljavnega zakona. Ta določba (prehodni 49. člen) razmerij med dosedanjimi in novimi bolonjskimi študijskimi programi ne ureja eksplicitno, iz nje pa je nedvoumno mogoče sklepati, da so dosedanji 3-letni visokošolski strokovni programi in vsi 4- do 6-letni univerzitetni študijski programi primerljivi z novimi bolonjskimi študijskimi programi 1. stopnje. Le pri nadaljevanju študija se diplomantom univerzitetnih študijskih programov lahko prizna določeno število kreditnih točk, pa še to samo, če gre za isto študijsko področje in se fakulteta odloči za oblikovanje študijskega program po vzorcu 3+2. Ob upoštevanju Uredbe o uvedbi in uporabi klasifikacijskega sistema izobraževanja in usposabljanja – se pravi prve klasifikacijske lestvice po osamosvojitvi Slovenije, bi to pomenilo raven 6/2 tudi za diplomante univerzitetnih študijskih programov.

    Diplomanti visokošolskih strokovnih programov torej ne bi nič pridobili, na raven 6/2 pa bi se poleg njih uvrstili tudi vsi diplomanti dosedanjih univerzitetnih študijskih programov. Za slednje bi to pomenilo povsem neenakopraven položaj v primerjavi z diplomanti takih študijskih programov v drugih evropskih državah. Uvrstili bi se namreč med tiste, ki se morajo vpisati v študijski program 2. stopnje in ga končati, šele s tem pa jim je omogočen vpis v doktorski študij. 

  12. Za dosego enake ravni izobrazbe kot je bila zdaj že nekdanja univerzitetna, bo "po bolonjsko" na večini fakultet potrebno študirati pet študijskih let in napisati dve zaključni diplomski deli (diploma na 1. stopnji in magistrsko delo na 2. stopnji). Na starih univerzitetnih programih je, kot vemo, študij večinoma trajal 4 leta in zadostovalo je le eno zaključno diplomsko delo.
    Ali torej bolonjska reforma pomeni, da bodo nove generacije morale študirati več, da bodo dosegle raven izobrazbe, ki so jo prejšnje generacije dosegle v krajšem času in z manj študijskimi obveznostmi?


    Nova visokošolska struktura treh stopenj je odgovor na probleme, ki so se začeli pojavljati v visokem šolstvu po celi Evropi, in sicer dolgo trajanje prvih študijskih obdobij (v Sloveniji dodiplomski študij), visoki deleži osipa ter podaljševanje univerzitetnega študija. V okviru bolonjskega procesa je bilo zato sprejeto izhodišče, da lahko dobro načrtovani in učinkovito izvajani programi prve stopnje pripomorejo k zmanjševanju števila študentov, ki opustijo študij brez vsake kvalifikacije; s tem olajšajo njihovo uveljavljanje na trgu dela, poleg tega pa prispevajo k skrajševanju celotnega časa študija. Dodatno dvostopenjski študij omogoča razvoj vseživljenjskega učenja, saj dopušča interakcijo med študijem in življenjsko delovno dobo. (Povzeto po priporočilih uradnega bolonjskega seminarja v Helsinkih, 16.-17. 2. 2001).

    Ena od pomembnih novosti študijskih programov, ki so bili uvedeni z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 63/04) z 11. 6. 2004 (v nadaljevanju: novi študijski programi), je, da se jih ovrednoti s kreditnimi točkami po ECTS (European credit transfer system). Posamezni letnik študijskega programa obsega 60 kreditnih točk. Ena kreditna točka pomeni 25 do 30 ur obremenitve študenta; letna obremenitev študenta je 1500 do 1800 ur. V obremenitev študenta se štejejo: predavanja, seminarji, vaje in druge oblike organiziranega študijskega dela (praktično usposabljanje, hospitacije, nastopi, terensko delo ipd.), individualno študijsko delo (sprotno delo, študij literature, seminarske naloge, projektno delo, raziskovalno delo), priprava na izpite ali druge oblike preverjanja ter diplomska (magistrska, doktorska) naloga. Študentu se kreditne točke dodelijo, ko izpolni študijsko obveznost. (Zveza Merila za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS, ki jih je sprejel Svet RS za visoko šolstvo in veljajo od 20. 11. 2004).

    Če primerjamo dosedanje visokošolske študijske programe, ki so bili uvedeni z Zakonom o visokem šolstvu s 1. 1. 1994, z novimi študijskimi programi lahko ugotovimo, da se je po novem trajanje študija na prvi in drugi stopnji dejansko skrajšalo v primerjavi s trajanjem prejšnjim visokošolsko strokovnimi in univerzitetnimi študijskimi programi.

    Novi študijski progami:
    • prve stopnje (visokošolski strokovni in univerzitetni študijski programi) obsegajo od 180 do 240 kreditnih točk in trajajo tri do štiri.
    • druge stopnje obsegajo 60 do 120 kreditnih točk in trajajo eno do dve leti vendar tako, da na istem strokovnem področju skupaj s študijskim programom prve stopnje trajajo pet let.

    Dosedanji študijski programi uvedeni s 1. 1. 1994 trajajo:
    • 3-4 leta visokošolski študijski programi,
    • 4-6 let univerzitetni študijski programi.
    V času trajanja študija je praviloma študent opravil študijske obveznosti do diplomske naloge, katero je pripravil v času t.i. absolventski staža, ko ima študent, če ne diplomira, lahko še 12 mesecev status po zaključku zadnjega semestra.

    Po podatkih analize ekonomskega in socialnega položaja študentov v Sloveniji iz leta 2005 (Evroštudent 2005) je povprečno trajanje študija 6,9 let za univerzitetne programe in 5,4 let za visokošolske strokovne študijske programe. Po novih (t.i. bolonjskih) študijskih programih, bo študent lahko pridobil prvo diplomo že po treh letih, če pa bo s študijem nadaljeval direktno, bo lahko pridobil diplomo druge stopnje že po petih letih.

    Z Merili za kreditno vrednotenje študijskih programov po ECTS je namreč določeno, da je diplomska naloga sestavni del zadnjega letnika, zaradi česar absolventski staž ne bo več potreben. Poleg tega je določeno tudi, da mora visokošolski zavod preverjati dejansko obremenitev študenta, in sicer po uvedbi študijskega programa do diplomiranja prve vpisane generacije vsako leto, potem pa najmanj vsake dve leti. Pri ocenjevanju in preverjanju dejanske obremenitve študentov mora biti zagotovljeno tudi sodelovanje študentov oziroma študentskega sveta. Za uveljavljanje ECTS in usklajevanje s tem povezanih nalog visokošolski zavod določi organ ali eno ali več odgovornih oseb. Če bodo visokošolski zavodi to tudi dejansko spremljali in vrednotili pa bo skrbel Svet RS za visoko šolstvo, kot del rednih evalvacijskih postopkov.

14.    Gradivo z novinarske konference 26. 7. 2006